Pripravila: Anja Kunstelj
Matic Hren je glede na dosedanje rezultate 2. najboljši tekmovalec PLZS v kategoriji do 105 kg. Na letošnjem državnem prvenstvu je s 700 kg skupnega seštevka osvojil drugo mesto v svoji kategoriji, julija pa je na Univerzitetnem svetovnem pokalu v Plznu na Češkem svoj dosežek še izboljšal in s 707,5 kg osvojil skupno 4. mesto, kar je tudi njegov največji uspeh na mednarodni sceni. Nastopil je že na evropskem prvenstvu leta 2017 med mladinci. Na večni lestvici najboljših rezultatov s 423,085 Wilks točkami med moškimi tekmovalci zaseda 8. mesto. Aktiven je tudi v organizaciji PLZS, trenutno je glavni skrbnik uradnega profila zveze na socialnem omrežju Instagram.
Na evropskem prvenstvu v Litvi bo Matic edini slovenski moški predstavnik. Nacionalne barve bo zastopal v letos najštevilčnejši kategoriji do 105 kg v soboto, 1. decembra, ob 9:00 uri po slovenskem času (klik za več informacij). Preverite katero mesto bo osvojil in koliko državnih rekordov mu bo uspelo podreti!
- Nam lahko zaupaš kaj več o sebi – kaj delaš, koliko si star, katere obveznosti poleg treningov moraš se usklajevati v svojem življenju?
V kratkem bom dopolnil 24 let in trudim se uravnovešati študij, delo in športno življenje. Določene tematike magistrskega študije ekonomije, ki sem si jih izbral me izredno zanimajo in dejstvo, da so velikokrat zapostavljene, me od njih ne odvrača – konkretno politična ekonomija, gospodarsko-pravni predmeti ter ekonomska analiza. Športno pot si podpiram z delom, ki zaenkrat še ni to, kar bi rad počel tudi po končanem študiju, je pa dobra iztočnica.
- Koliko časa se ze ukvarjaš s powerliftingom in koliko časa že tekmuješ? Si bil pred tem aktiven v kakšnem drugem športu?
Lahko bi rekel, da se s powerliftingom ukvarjam od leta 2015, vsaj elementi powerliftinga so bili takrat prisotni v mojem treningu. Popolnoma pa sem se ciljem tega športa posvetil v začetku leta 2017. Moja prva tekma v PLZS je bila 2. državno prvenstvo leta 2016 – kar pomeni, da v PLZS tekmujem že slabi dve leti. Do konca leta 2012 sem igral nogomet v 2. slovenski mladinski ligi, kar pa se je končalo s poškodbo in dolgotrajno rehabilitacijo.
- Kaj te je navdušilo nad powerliftingom?
Enostavno, opredeljivost ciljev. V vseh treh dvigih si že na začetku postaviš neke številke in se z njimi povežeš. Seveda o tem ni zdravo razmišljati preveč – to vedo tisti, ki so v tem športu že nekaj časa, želel pa bi to vedeti tudi jaz na začetku tekmovalne poti. Posameznik se mora za dosego ciljev biti pripravljen adaptirati, ostaja pa še ogromno dejavnikov, ki jih izkusi vsak sam so enaki vsem.
- Kaj ti daje motivacijo za treninge in kaj ti pomenijo treningi?
Za treninge ne iščem motivacije. Vedno bodo prisotni dnevi, ko je ne bo, takrat pa je odločilen posameznikov “drive” in disciplina. Motivacija je samo prehodni nagon, ki ni konstanten. Treba je imeti pogled usmerjen v dolgi rok in delovati skladno s tem. Vse ima svoj namen in dolgoročni cilji se z nabiranjem znanja spreminjajo, včasih na boljše, včasih na slabše. Treningi mi pomenijo samoudejstvovanje in zadovoljstvo ob prenosu le tega na tekmovalno platformo. Seštevek vsega je ta, da ti je powerlifting v zadovoljstvo in v tebi prebuja pozitivna čustva.
- Tvoja naslednja tekma bo Evropsko prvenstvo v klasičnem powerliftingu, kako se (poleg treningov) pripraviš na takšno tekmovanje?
Zadostna količina spanja, primerna prehrana in obvladovanje stresa – sproščenost. Trudim se uživati v hrani in o powerliftingu razmišljati čim manj. Manj je preračunavanja, boljše je, sploh pred večjo tekmo. Če v prvih petih minutah jutra pomislim na powerlifting, se poskušam še bolj zamotiti s čim drugim. Evforija vzhičenost je dobra stvar, v preudarnih in primerno časovno razporejenih dozah. Ko imam čas tako raziskujem področje glasbene kulture in krajev po svetu, ki me v danem trenutku privlačijo.
- Kateri so tvoji najboljši tekmovalni dosežki in kakšne so tvoje ambicije in cilji za naprej?
Moj najboljši in najljubši tekmovalni dosežek (tudi zaradi grenkega priokusa) je 4. mesto na Univerzitetnem svetovnem pokalu letos na Češkem. Iz te tekme sem odnesel dosti, pa tudi dosti pustil nedorečenega. Naslednje leto so mi cilj stopničke na Univerzitetnem svetovnem pokalu, drugače pa se cilji nenehno spreminjajo, trenutno je dolgoročni cilj, ki bi mi s sedanjim gledanjem predstavljal zenit športne poti 830-850 totala. Vsa morebitna odličja so le dodatna nagrada, če ob tem ne bo nobenih poškodb.
- Powerlfting je kot šport še vedno razmeroma nepoznan – s kakšnimi vprašanji se najpogosteje srečuješ, ko poveš s čim se ukvarjaš? Kako odgovarjaš nanje?
Najpogosteje sem vprašan “kolk te ti dvigneš čuj?”. Na vprašanje vedno odgovorim z “dvignem česa?”. Debata teče potem sama dalje, največkrat v pozitivni smeri, včasih pa se dosti hitro ustavi, če je šlo samo za provokacijo.
- Kaj bi svetoval vsem tistim, ki razmišljajo o tem, da bi se tudi sami preizkusili v powerliftingu, pa ne vedo kje začeti?
Kontaktirajte nekoga iz PLZS in kar pogumno vprašajte. Čimprej začnite s trenerjem, in čimprej tekmovat.
Matic Hren
Matic med potiskom na Univerzitetnem svetovnem pokalu (foto: IPF)
Matic s trening partnerjema Vidom Leskovarjem in Nikom Del-Bianchijem.